Tango zgodovina

Klasična zgodovina tanga sega v sredino 19. stol., ko se je ob reki Rio de la Plata (Montevideo in Buenos Aires) pod vplivom kultur priseljencev začel razvijati nov ples. Ogromen val moške delovne sile je s seboj prinesel plese in glasbo iz vseh koncev sveta. Tako tangu pripisujejo povezavo z afriškimi ritmi, domačo milongo, ki so jo plesali Gauchi in evropsko glasbo ter plesi, kot sta valček in polka.


Se je tango začel v bordelih?

En izmed tango klišejev pravi, da se je tango začel v bordelih. To sicer ni res, drži pa, da se je v njih plesal. Zaradi velikega števila priseljenih moških je bilo namreč hudo pomanjkanje žensk, približno devet moških na eno žensko, zato je prišlo do razcveta prostitucije. V bordelu so moški čakali v vrstah in Madame je za zabavo ponavadi najela tango glasbenike. Ker je bil ples eden izmed redkih načinov dostopa do krepostnih žensk, so izkoristili vsak trenutek za vajo. Bordeli z živo glasbo so bili odličen kraj za ples z drugim moškim in pripravo na tisti redek trenutek, ko bodo v objemu resnično držali žensko. Nič ni štelo, da je plesalec poznal veliko privlačnih kombinacij ali pa da je med ostalimi moški veljal za dobrega plesalca. Pomembno je bilo samo, da je plesalka v plesu z njim uživala in se zato vračala.

Ker je bil tango ples ulic in revežev, so ga višji sloji zavračali. Z njim so se spoznali le redki bogati mladeniči, ki so zahajali v bordele. Prav ti pa so ga zanesli v Evropo in povzročili tango manijo. Tango je bil namreč v Evropi tretji ples v objemu, takoj za valčkom ter polko in prvi, ki je vseboval improvizacijo. V Parizu, prestolnici umetnosti in ekstravagance, so se vrstili tango nastopi, izšla je celo knjiga argentinskega študenta, ki je opisovala tehniko plesa. Tango je postal modni hit. Ženske so zaradi lažjega plesa popolnoma spremenile način oblačenja, začela se je veleprodaja tango produktov-tango čevlji, tango nogavice, tango obleke. Vse je bilo v znamenju oranžne, takrat reprezentativne barve tanga.

Zaradi uspeha v Evropi, se je tango prikradel tudi v višje sloje buenosairiške družbe. Ta je sicer trdila, da tango, ki ga pleše, nima nobene povezave s tangom revežev, a v resnici je njihov ples prevzela in dvignila na višjo raven. Pesmi s preprostim besedilom so zamenjale kakovostne skladbe in tango je našel pot v glasbeno umetnost.


Zlata doba tanga

Vrh je dosegel v Zlati dobi (okoli leta 1935) z Juanom D’Arienzom, ki je glasbo ponovno podredil plesu. V Buenos Airesu so se v različnih predelih začeli razvijati stili in z njimi glasba. Vzšle so velike zvezde, kot so Troilo, Di Sarli, Pugliese in Carlos Gardel, z njimi pa tudi orkestri. Razvoj se je končal leta 1955 s prihodom vojaške hunte na oblast in  izgonom generala Juana Perona, ki je bil sicer velik podpornik tanga. Zaradi druženja nezadovoljnega ljudstva in srečevanja ob poznih nočnih urah je nova militarna vlada v tangu videla nevarnost in se ga odločila načrtno odstraniti. Podprla je vdor Rock and Rolla in mladim fantom ponudila veliko lažjo pot do spoznavanja sovrstnic. Tango se je umaknil v podzemlje s samo še peščico plesalcev in zamrl vse do začetka 80. let.


Tango danes

Vrnitev tanga predstavlja simbiozo raziskovanja tradicije in iskanja novih poti. Ponovno rojstvo plesa prevzamejo mlajše generacije, ki obudijo milonge in naključno spoznavajo skrivnosti starih tangerov. Tango ponovno postane del družbe in ljudi. Z vzponom se začneta tudi razvoj in napredek plesa, ki ga kasneje poimenujejo tango Nuevo. Njegov začetnik je Astor Piazzolla, argentinski skladatelj, ki v tradicionalen tango vpelje jazz in improvizacijo. Kljub temu, da naj bi se po njegovih besedah tango nuevo le poslušalo, v Argentini doživi hud odpor in neodobravanje. V času popularizacije tango nuevo glasbe se razvije še veliko znanih zasedb, kot so Gotan project, Otros Aires, Tanghetto in Bajofondo.

Tango Nuevo v plesu razvijajo Gustavo Naveira, Chicho Frumboli, Pablo Veron, Fabian Salas, Sebastian Arce in drugi. K plesu pristopijo analitično in se posvetijo tehniki in sistemom. To jim odpre pot v svet kompleksnejših figur in nešteto možnosti improvizacije oziroma eksperimentiranja. Ples se z novimi znanji spreminja, razvija in išče svojo obliko glede na bogato zgodovino, okolje in ljudi.

Danes je tango ves čas spreminjajoč se ples, ki živi skupaj s plesalci, glasbeniki, Dj-i in tango učitelji. Vsak ga čuti in ustvarja po svoje, vsi pa tvorijo skupen mozaik plesa, ki se dotakne vsakogar, ki mu da priložnost.