Tango glasba

Zgodovina tango glasbe

Argentinski tango se je začel razvijati konec 19.stol. ob reki Rio de la Plata (Buenos Aires in Montevideo), ko se je zaradi spleta zgodovinskih razlogov na enem mestu križalo veliko različnih kultur. Afriški sužnji so gojili ljubezen do ritmov, domači gauchi do folklorne lirike, evropski priseljenci pa so s seboj prinesli prefinjene ritme, glasbeno teorijo ter instrumente.
Glasba jih je združevala in preganjala težke trenutke. Tango je bila glasba ulice in revežev. Na začetku zelo preprosta in primitivna, a hkrati čustvena in polna bolečine domotožja ter samote.

Šele s koncem 20.let, ko je tango zašel tudi v srednje sloje in med predrzne ter pustolovske skupine premožne mladine, se je z njim začela razvijati tudi glasba. Preproste trie so nadomestili vedno večji orkestri, ki so v času zlate dobe šteli tudi lez dvajset glasbenikov. Tango se je z bolj izobraženimi glasbeniki in slavnimi pevci, kot je bil Carlos Gardel, razvil in postajal bolj prefinjen.

Za zlato dobo tanga se smatra obdobje med 35. in 55.leti, ko je Juan d’Arienzo s svojim orkestrom tango vrnil plesalcem. Njegova glasba je bila zelo ritmična, za kar je dobil vzdevek “el rey del compas” (kralj ritma). Tango je bil del vsakodnevne kulture in osrednja glasba vseh “veselic”. Razvili so se veliki orkestri slavnih skladateljev, na katere plešemo še danes.

Najbolj znani tango skladbi sta El Choclo in La Cumparsita, ki je po tradiciji zmeraj zadnja skladba večera.

 

Znani orkestri

Juan d’Arienzo
Carlos di Sarli
Osvaldo Pugliese
Anibal Troilo
Francisco Canaro
Rodolfo Biagi
Miguel Calo
Ricardo Tanturi

Tango, milonga, valček

Argentinski tango pozna več glasbenih izrazov. Na milongi (plesnem večeru) ponavadi slišimo vse tri oblike, a večinoma tango prevladuje. Tango dogodki imajo tradicionalno strukturo, v kateri se izmenjujejo tande (skupek 3-4 skladb) tanga, milonge in valčka.

Tango je večinoma pisan v 4/4 ritmu (lahko tudi 2/4 ali 4/8) in je počasnejši. Lahko je ritmičen ali bolj umirjen ter liričen.
Milonga je 2/4 in ima v svoji strukturi zmeraj značilen habanera ritem, v katerem je bil na samem začetku pisan tudi tango. Habanera ritem milongi daje vesel, igriv in ritmičen priokus. Tudi besedila so za razliko od tanga, večinoma bolj zabavna in igriva. Milonga je ponavadi veliko hitrejša od tanga in zahteva bolj staccato gibanje.
POZOR: beseda milonga se uporablja tako za glasbeno zvrst kot plesni večer. Tako lahko plešeš milongo na milongi =)
Valček je pisan v 3/4 ritmu in ga je najlažje prepoznati. Občutek je veliko bolj krožen in tekoč, čemur se prilagodi tudi ples, v katerem uporabljamo več krožnega gibanja. 

Struktura tango skladb in glasbila

Zaradi razgibane zgodovine, številnih skladateljev s svojimi “orquesta tipica” in značilnimi interpretacijami se lahko tango skladbe med seboj zelo razlikujejo. Nekatere so bolj melodične, druge bolj ritmične, tretje pa dramatične. Izurjeno uho lahko za vsako skladbo prepozna izvajalca in jo celo umesti v določeno obdobje.
Na začetku je lahko, predvsem za tiste, ki niso glasbeniki, tango glasba kar velik zalogaj. Skladbe se slišijo vse iste in zelo motone. Šele z natančnim polušanjem, malo pomoči nekoga, ki tango glasbo pozna in pozornostjo na strukturne posebnosti, odkrijemo čudovit svet tango glasbe, ki nas popolnoma omreži. V plesu nas navdihuje in odpira svet neskončnih možnosti.

Več o strukturi tango skladb, plesni interpretaciji in zanimivostih posameznih skladb ter orkestrov, lahko najdete v Blogu-Odtenki tango glasbe.

Najbolj osnovna in značilna glasbila, ki jih slišimo v tangu so bandoneon, klavir, violina in kontrabas. Srečamo pa tudi flavto, harfo, triangel, cimbale etc Od vseh je bandoneon najbolj reprezentativen in tangu daje značilno barvo. Podoben je harmoniki, le da je manjši in lahko z njim zvok proizvajaš tako pri raztegu kot stiskanju meha. Velja za enega najtežje naučljivih instrumentov.



Tango glasba danes

V 80.letih se je tango glasba vrnila in ponovno svetovno zaslovela po zaslugi skladatelja Astorja Piazzolle. Tradicionalno tango glasbo je prenovil, dodal sodobnejše tone in jo pomešal z drugimi žanri kot so jazz, folk in klasična glasba. Njegovemu navdihu so sledile druge zasedbe, ki so v 21.stol. tangu pomešale s sodobnimi ritmi rapa, rocka in elektronske glasbe. Najbolj znane skupine so bile Gotan project, Bajafondo, Otros Aires, Tanghetto etc. To novo glasbeno gibanje je dobilo oznako Tango Nuevo, ki se je nato razvil v bolj skrajne oblike kot je Neotango.

Astor Piazzolla je bil v svoji domovini zaradi mešanja tanga z netradicionalnimi zvrstmi osovražen in intenzivno kritiziran. Sam je zmeraj trdil, da je glasba, ki jo ustvarja namenjena le poslušanju. Kljub temu se je skupaj z glasbo razvil tudi plesni stil Tango Nuevo, ki se je v začetku 21.stol. plesal na sodobno glasbo. Danes je večinoma na večerih tanga slišati tradicionalni tango, saj je bil ta v osnovi pisan za plesalce in je nanj veliko lažje plesati, medtem ko se je tango nuevo vrnil nazaj v koncertne dvorane.